Katere jedi so značilne za Kropo? Vsekakor te tri, zapisane v zadnje glasilo Vigenjc: žonta, sladkulce in fržolovc. Skupaj z Urško Avsenik iz Gostilne pri Jarmu smo skuhali zadnjega in v slikovitem kraju pri Radovljici izvedeli tudi, kaj je žonta in kaj so to sladkulce.
Žonta je verjetno najbolj znana kroparska jed. Kot je zapisano v slovarju, ki je del zadnje številke Vigenjca, torej glasila kroparskega kovaškega muzeja, je žonta "jed iz jeter (in druge drobovine), pripravljena s podmetom (jed)."
Iz preteklosti: stara fotografija Gostilne pri Jarm ter glasilo Vigenjc, ki se osredotoča na kulinarično dediščino Krope in bližnje Kamne Gorice.
V poglavju glasila Vigenjc, ki opisuje prehransko dediščino tega dela Gorenjske, pa je zapisan tudi recept za žonto: "Na masti prepražimo čebulo. Narezana goveja jetrca, ki smo jim prej odstranili kožico, dodamo že porumeneli kombinaciji čebule in masti. Dobro premešamo ali obrnemo 5- do 6-krat. Dodamo dve žlici moke. Premešamo in vse skupaj zalijemo z vodo. Dodamo majaron, šetraj in sol in lovorov list), Kuhamo pol ure. Vsebina mora vreti od 10 do 15 minut."
Kako postrežemo žonto? Kot je zapisano v Vigenjcu, jo "lahko serviramo s koruzno polento ali kot samostojno jed s kruhom."
Notranjost Gostilne pri Jarmu je polna zanimivih koščkov iz kroparske preteklosti.
Kaj pa so to sladkulce? Ko je Razvojna agencija Zgornje Gorenjske pred nekaj leti raziskovala, kaj so tod jedli v preteklosti, so o sladkulcah zapisali, da »so se v Kropi pekle po letu 1950 v vaški pekarni (hišno ime Pri peku oziroma, kot so pogovorno rekli domačini, Par pék). V pekarni so pekli bele in črne štruce, žemlje, od sladkega tudi rogljičke. Nekoč so ob praznikih gospodinje doma zamesile testo za kruh ali potico in jih v peharjih nosile v pekarno peči. Sladke priboljške iz pekarne so dobili tudi otroci, če so bili pridni pri vsakdanjih opravilih, na primer pri nošenju drv.«
Sladkulce v rokah drži Urška Avsenik, ki z možem Andrejem že 35 let vodi Gostilno pri Jarmu na začetku Krope.
Morda še to: v Kropi tamkajšnje kulturno in turistično društvo v sodelovanju s kroparskim muzejem in Gostilno pri Jarmu pripravljajo projekt Pokus Kropo, s katerim želijo obuditi in predstaviti kroparsko tradicionalno kulinariko.
Fržolovc (za 8 oseb):
0,5 kg suhega fižola
približno 4 l vode
žlica doma pripravljene zelenjave v soli (tako imenovana domača vegeta)
zelišča (lovor, šetraj, majaron, timijan in peteršilj, za povrh)
sol, poper
Prežganje:
1 čebula
2 žlici koruzne moke
malo olja
Priprava
Fižol zalijemo z vodo, ki naj sega nekaj prstov čez fižol, in ga pustimo v vodi čez noč.
Nato odcedimo vodo, fižol vsujemo v večji lonec in ga zalijemo z novo vodo. Skuhamo ga do mehkega.
Polovico kuhanega fižola vzamemo ven iz lonca in ga zmešamo s paličnim mešalnikom, v posebno posodico vlijemo tudi nekaj vode, v kateri se je kuhal fižol.
V ponvici na olju prepražimo nasekljano čebulo. Ko je prepražena, dodamo koruzno moko in med mešanjem prepražimo, nato pa prežganje dodamo v lonec, kamor vrnemo tudi pretlačeni fižol.
Pomešamo in, če je treba, prilijemo še nekaj vode, v kateri se je kuhal fižol.
Zdaj dodamo začimbe, tudi zelenjavo v soli in poper. S soljo bodimo pazljivi, kajti slana je že doma pripravljena zelenjavna mešanica.
Kuhamo pet, deset minut, nato malo ohladimo in postrežemo.
Marec 2022
Recept je nastal v sodelovanju z Javnim zavodom za turizem in kulturo Radovljica, kjer so lokalne fižolove zgodbe objavili v blogu.
Comments